1. Tedaj pa so prišli neki ljudje iz Judeje in učili brate: »Če se ne daste obrezati po Mojzesovem običaju, se ne morete zveličati.«
2. Pavel in Bárnaba sta se jim odločno postavila po robu in razpravljala z njimi o tem; sklenili so, naj Pavel in Bárnaba in še nekateri drugi odpotujejo k apostolom in starešinam v Jeruzalem, da bi razjasnili to sporno vprašanje.
3. Cerkev jih je slovesno pospremila. Potovali so čez Feníkijo in Samaríjo in pripovedovali, kako se pogani spreobračajo, in to je vse brate navdalo z velikim veseljem.
4. Ko sta prišla v Jeruzalem, jih je sprejela Cerkev z apostoli in starešinami in poročali so, kaj vse je Bog storil po njih.
5. Tedaj pa so vstali nekateri iz kroga farizejev, ki so bili sprejeli vero, in rekli: »Treba jih je obrezati in jim naročiti, naj se držijo Mojzesove postave.«
6. Apostoli in starešine so se zbrali, da bi presodili to zadevo.
7. Po daljšem razpravljanju je Peter vstal in jim spregovoril: »Bratje! Vi veste, da me je Bog že pred davnim časom izbral izmed vas, da bi pogani po mojih ustih slišali besedo veselega oznanila in sprejeli vero.
8. Bog, ki pozna srca, je to potrdil tako, da jim je dal Svetega Duha prav tako kakor nam.
9. Nobene razlike ni naredil med nami in njimi, saj je z vero očistil srca.
10. Zakaj torej zdaj skušate Boga in hočete naložiti na tilnik učencev jarem, ki ga ne naši očetje ne mi nismo mogli nositi?
11. Mi vendar verujemo, da smo po milosti Gospoda Jezusa zveličani tako kakor oni.«
12. Vsi, ki so bili zbrani, so utihnili. Nato so poslušali Bárnaba in Pavla, ko sta pripovedovala, kako velika znamenja in čudeže je Bog po njima storil med pogani.