11. Tedaj se je Peter zavedel in rekel: »Zdaj vem, da je res! Gospod je poslal svojega angela in me rešil iz Heródove roke in pred vsemi nakanami judovskega ljudstva.«
12. In ko si je o tem prišel na jasno, je stopil do hiše Marije, matere Janeza Marka, kjer je bilo veliko zbranih in so molili.
13. Potrkal je na vežna vrata in služkinja z imenom Roda je šla poslušat, kdo trka.
14. Prepoznala je Petrov glas in od samega veselja ni odprla vrat, ampak je stekla povedat: »Peter stoji pred vrati!«
15. Rekli so ji: »Blede se ti!«Ona pa je zatrjevala, da je res. Tedaj so rekli: »Njegov angel je.«
16. Peter je še kar naprej trkal. Ko so nazadnje le odprli, so ga zagledali in osupnili.
17. Z roko jim je dal znamenje, naj bodo tiho, in povedal jim je, kako ga je Gospod rešil iz ječe. »Sporočite to Jakobu in bratom!« je naročil, nato pa odšel in odpotoval v drug kraj.
18. Ko se je zdanilo, je zavladal med vojaki nemajhen preplah: Kaj neki se je zgodilo s Petrom?
19. Heród je ukazal, naj ga poiščejo. Ko ga ni našel, je zasliševal stražarje in jih dal usmrtiti. Nato je Peter odšel iz Judeje in ostal nekaj časa v Cezaréji.
20. Heród je bil ves divji na meščane Tira in Sídona. Ti so napotili k njemu skupno poslanstvo, si pridobili kraljevega dvorjana Blasta in prosili miru, ker je njihova dežela dobivala živež iz kraljeve dežele.
21. Na določeni dan si je Heród nadel kraljevsko oblačilo, sedel na prestol in imel slovesen govor.
22. In ljudstvo je vzklikalo: »Božji glas je to in ne človeški.«