22. Odgovorila sta: »Stotnik Kornelij, pravičen in bogaboječ mož, ki uživa ugled pri vsem judovskem ljudstvu, je dobil od božjega angela naročilo, naj te povabi na svoj dom in posluša tvoje besede.«
23. Povabil ju je v hišo in pogostil.Drugi dan je vstal in odpotoval z njima; spremljalo ga je nekaj bratov iz Jópe.
24. Naslednjega dne je prispel v Cezaréjo; tam ga je že čakal Kornelij, ki je povabil k sebi svoje sorodnike in bližnje prijatelje.
25. Peter je hotel vstopiti, tedaj pa mu je Kornelij prišel naproti in padel pred njim na kolena.
26. Peter mu je vêlel vstati z besedami: »Vstani! Tudi jaz sem samo človek.«
27. Medtem ko se je z njim pogovarjal, je stopil v hišo; tam je našel zbranih veliko ljudi.
28. Rekel jim je: »Dobro veste, da je zoper postavo, če se človek judovskega rodu druži ali shaja s človekom tujega rodu. Meni pa je Bog pokazal, da ne smem nobenega človeka imenovati omadeževanega ali nečistega.
29. Zato sem brez ugovora prišel, ko ste me poklicali. Toda rad bi vas vprašal, zakaj ste poslali pome.«
30. Kornelij mu je odgovoril: »Bilo je pred štirimi dnevi, prav ob istem času. Molil sem ob deveti uri v svoji hiši in glej, predme je stopil mož v belem oblačilu
31. in mi rekel: ‘Kornelij! Bog je uslišal tvojo molitev in se spomnil tvoje miloščine.
32. Pošlji v Jópo in pokliči Simona, ki se imenuje Peter; kot gost se mudi pri strojarju Simonu, ki ima hišo ob morju.’
33. Takoj sem poslal pote. Lepo si storil, da si prišel. In tako smo zdaj vsi zbrani vpričo Boga, da slišimo vse, kar ti je naročil Gospod.«
34. Tedaj je Peter spregovoril: »Zdaj v resnici razumem, da Bog ne gleda na osebo,
35. temveč mu je v vsakem narodu všeč, kdor se ga boji in pravično ravna.
36. Izraelovim sinovom je poslal besedo in jim sporočil veselo oznanilo miru po Jezusu Kristusu, ki je Gospod vsega.
37. Veste, kaj se je dogajalo po vsej Judeji, začenši v Galileji s krstom, ki ga je oznanjal Janez: