14. Peter je odgovoril: »Ne, Gospod! Še nikoli nisem jedel nič omadeževanega in nečistega.«
15. Glas pa mu je drugič rekel: »Kar je Gospod očistil, ne imenuj nečisto!«
16. To se je ponovilo še tretjič in posoda se je v hipu dvignila v nebo.
17. Peter je ugibal, kaj naj bi pomenila prikazen, ki jo je videl. In glej, možje, ki jih je bil poslal Kornelij, so poizvedovali, kje je Simonova hiša, in že so stali pri vratih.
18. Zaklicali so in vprašali, ali se tu kot gost mudi Simon, ki se imenuje Peter.
19. Peter je še vedno premišljal o videnju, ko mu je Duh rekel:
20. »Glej, dva moža te iščeta. Vstani in stopi dol! Brez odlašanja odpotuj z njima, kajti jaz sem ju poslal!«
21. Peter je stopil k njima in rekel: »Glejta, jaz sem tisti, ki ga iščeta! Kaj vaju je pripeljalo sem?«
22. Odgovorila sta: »Stotnik Kornelij, pravičen in bogaboječ mož, ki uživa ugled pri vsem judovskem ljudstvu, je dobil od božjega angela naročilo, naj te povabi na svoj dom in posluša tvoje besede.«
23. Povabil ju je v hišo in pogostil.Drugi dan je vstal in odpotoval z njima; spremljalo ga je nekaj bratov iz Jópe.
24. Naslednjega dne je prispel v Cezaréjo; tam ga je že čakal Kornelij, ki je povabil k sebi svoje sorodnike in bližnje prijatelje.
25. Peter je hotel vstopiti, tedaj pa mu je Kornelij prišel naproti in padel pred njim na kolena.