10. Postal je lačen in zaželel si je jesti. Pripravljali so mu jed, njega pa je obšlo zamaknjenje.
11. Videl je odprto nebo, s katerega se je spuščala posoda, podobna velikemu platnenemu prtu; s štirimi vogali je obstala na zemlji.
12. V njej so bile vsakovrstne štirinožne živali in laznina zemlje in ptice neba.
13. In do njega je prišel glas: »Vstani, Peter, zakolji in jej!«
14. Peter je odgovoril: »Ne, Gospod! Še nikoli nisem jedel nič omadeževanega in nečistega.«
15. Glas pa mu je drugič rekel: »Kar je Gospod očistil, ne imenuj nečisto!«
16. To se je ponovilo še tretjič in posoda se je v hipu dvignila v nebo.
17. Peter je ugibal, kaj naj bi pomenila prikazen, ki jo je videl. In glej, možje, ki jih je bil poslal Kornelij, so poizvedovali, kje je Simonova hiša, in že so stali pri vratih.
18. Zaklicali so in vprašali, ali se tu kot gost mudi Simon, ki se imenuje Peter.
19. Peter je še vedno premišljal o videnju, ko mu je Duh rekel:
20. »Glej, dva moža te iščeta. Vstani in stopi dol! Brez odlašanja odpotuj z njima, kajti jaz sem ju poslal!«