1. V Cezaréji je živel mož z imenom Kornelij, stotnik kohorte, ki se je imenovala italska.
2. Bil je pobožen in bogaboječ z vso svojo družino. Delil je obilno miloščino ljudem in vedno molil k Bogu.
3. Podnevi – približno ob deveti uri – je v prikazni razločno videl, kako prihaja k njemu božji angel, ki ga je ogovoril: »Kornelij!«
4. Kornelij se je zastrmel vanj in preplašen vprašal: »Kaj je, Gospod?«Angel mu je rekel: »Tvoje molitve in tvoje miloščine so prišle k Bogu in spomnil se je nate.
5. In zdaj pošlji nekaj mož v Jópo, da ti pripeljejo Simona, ki se imenuje Peter!
6. Ta je gost pri strojarju Simonu, ki ima hišo ob morju.«
7. Ko je angel, ki mu je to govoril, odšel, je Kornelij poklical dva izmed svojih služabnikov in vojaka, pobožnega moža iz svojega zvestega spremstva.
8. Povedal jim je vse in jih poslal v Jópo.
9. Naslednjega dne, ko so bili ti na poti in so se že bližali mestu, se je Peter vzpel na teraso, da bi molil; bilo je okrog poldne.
10. Postal je lačen in zaželel si je jesti. Pripravljali so mu jed, njega pa je obšlo zamaknjenje.
11. Videl je odprto nebo, s katerega se je spuščala posoda, podobna velikemu platnenemu prtu; s štirimi vogali je obstala na zemlji.
12. V njej so bile vsakovrstne štirinožne živali in laznina zemlje in ptice neba.
13. In do njega je prišel glas: »Vstani, Peter, zakolji in jej!«
14. Peter je odgovoril: »Ne, Gospod! Še nikoli nisem jedel nič omadeževanega in nečistega.«
15. Glas pa mu je drugič rekel: »Kar je Gospod očistil, ne imenuj nečisto!«
16. To se je ponovilo še tretjič in posoda se je v hipu dvignila v nebo.
17. Peter je ugibal, kaj naj bi pomenila prikazen, ki jo je videl. In glej, možje, ki jih je bil poslal Kornelij, so poizvedovali, kje je Simonova hiša, in že so stali pri vratih.
18. Zaklicali so in vprašali, ali se tu kot gost mudi Simon, ki se imenuje Peter.