7. Sedanje nebo in zemlja sta po isti besedi prihranjena za ogenj, ohranjena za dan sodbe in pogubljenja brezbožnih ljudi.
8. Tega pa, preljubi, ne smete prezreti: pred Gospodom je en dan kakor tisoč let in tisoč let kakor en dan.
9. Gospod ne odlaša z uresničevanjem obljube. Res nekateri mislijo, da je to odlašanje. Ne, le velikodušen je do vas, ker noče, da bi se kdo pogubil, temveč da bi vsi stopili na pot spreobrnjenja.
10. Prišel pa bo Gospodov dan kakor tat. Tedaj bo nebo s hrumom prešlo, prvine se bodo v ognju raztopile, zemlja in dela na njej pa bodo preizkušena.
11. Kako prav je torej, da živite sveto in pobožno, če bo že vse to tako razpadlo.
12. Čakajte in pospešujte nastop božjega dne, ko bo nebo zaplamenelo in prešlo in se bodo temelji v žaru raztopili.
13. Mi pa se po njegovi obljubi zanašamo na nova nebesa in novo zemljo, kjer biva pravičnost.
14. Preljubi, ker to pričakujete, se potrudite, da vas najde v miru brez madeža in brez graje.
15. Velikodušnost našega Gospoda ceníte kot nekaj zveličavnega! Tako vam je pisal tudi naš ljubi brat Pavel, seveda po svoje, z njemu lastno modrostjo.