1. Preljubi, to je že drugo pismo, ki vam ga pišem. V obeh sem skušal opominjati in dramiti vaše jasno mišljenje.
2. Pomnite besede, ki so jih že povedali sveti preroki, pa še zapoved Gospoda in Odrešenika, ki so jo oznanjali vaši apostoli.
3. Predvsem pa morate vedeti, da bodo v poslednjih dneh prišli taki, ki se bodo brez vsake spoštljivosti norčevali iz vsega. Ti bodo živeli po svojih strasteh in govorili:
4. »Kaj je z njegovim obljubljenim prihodom? Odkar so namreč očetje zaspali, je vse ostalo tako, kakor je bilo od začetka stvarjenja.«
5. Sami hočejo, da jim ostane skrito, da je nebo obstajalo že zdavnaj in je zemlja iz vode in da je po božji besedi nastala na vodi.
6. Po obojem je bil tedanji svet v povodnji pokončan.
7. Sedanje nebo in zemlja sta po isti besedi prihranjena za ogenj, ohranjena za dan sodbe in pogubljenja brezbožnih ljudi.
8. Tega pa, preljubi, ne smete prezreti: pred Gospodom je en dan kakor tisoč let in tisoč let kakor en dan.
9. Gospod ne odlaša z uresničevanjem obljube. Res nekateri mislijo, da je to odlašanje. Ne, le velikodušen je do vas, ker noče, da bi se kdo pogubil, temveč da bi vsi stopili na pot spreobrnjenja.
10. Prišel pa bo Gospodov dan kakor tat. Tedaj bo nebo s hrumom prešlo, prvine se bodo v ognju raztopile, zemlja in dela na njej pa bodo preizkušena.
11. Kako prav je torej, da živite sveto in pobožno, če bo že vse to tako razpadlo.
12. Čakajte in pospešujte nastop božjega dne, ko bo nebo zaplamenelo in prešlo in se bodo temelji v žaru raztopili.
13. Mi pa se po njegovi obljubi zanašamo na nova nebesa in novo zemljo, kjer biva pravičnost.