1. Vendar sem sklenil sam pri sebi: v drugo k vam ne bom hodil, da bi vas žalostil.
2. Če vam jaz povzročam žalost, le kdo bo razveselil mene, če ne tisti, ki mu jaz povzročam žalost?
3. In prav zato vam pišem, da mi ob mojem prihodu ne bi povzročili žalosti tisti, ki bi me morali razveseliti. O vas vseh sem namreč prepričan, da je moje veselje tudi veselje vas vseh.
4. Pišem vam namreč v veliki stiski in tesnobi srca in v mnogih solzah, vendar ne zato, ker bi vas hotel prizadeti, ampak da bi spoznali ljubezen, ki jo imam prav posebno do vas.
5. Če je kdo povzročil žalost, jè ni povzročil le meni, ampak deloma vsem vam, čeprav ne bi rad pretiraval.
6. Za takega zadostuje tista kazen, ki mu jo naloži skupnost.
7. Zato mu raje odpustite in ga potolažite, da se tak človek morda ne bi pogreznil v preveliko žalost.
8. Zato vas prosim, da ga ponovno vzljubite.
9. Saj sem vam bil prav zato tudi pisal, da bi spoznal in preskusil, če ste res poslušni.
10. Komur namreč vi odpustite, odpuščam tudi jaz. Če pa jaz kaj odpustim in kar odpustim, odpustim zaradi vas pred Kristusom,
11. da nas ne bi ukanil satan. Njegove namere pa nam niso neznane.
12. Ko sem prišel v Troádo, da bi oznanjal Kristusov evangelij, in so mi bila v Gospodu vrata odprta,