1. Ali se je res treba hvaliti? To sicer nič ne koristi, vendar povem še o videnjih in razodetjih Gospoda.
2. Poznam človeka v Kristusu. Pred štirinajstimi leti je bil vzdignjen do tretjega neba – ali v telesu, ne vem, ali zunaj telesa, ne vem. To vé Bog.
3. Vem tudi, da je bil ta človek vzet v nebesa – ali v telesu ali zunaj telesa, ne vem. To vé Bog.
4. Ta je slišal neizrekljive besede, ki jih človeku ni dano govoriti.
5. S tem človekom se bom ponašal, s seboj pa se ne bom ponašal, razen s slabostmi.
6. Če bi se že hotel hvaliti, ne bi bil nespameten, saj bi govoril resnico. Pa se rajši zdržim, da ne bi kdo mislil o meni več kakor to, kar na meni vidi ali kar povem.
7. Da se pa ne bi zaradi izrednih razodetij prevzel, mi je bil dan v telo trn, satanov angel, ki me tepe, da se ne bi prevzel.
8. Zato sem trikrat prosil Gospoda, da bi ga odstranil od mene,
9. a mi je rekel: »Dovolj ti je moja milost. Moč se v težavah utrjuje.« Zato se bom zelo rad ponašal z težavami, da bi v meni delovala Kristusova moč.
10. Vesel sem torej težav, žalitev, nesreč, preganjanj in stisk za Kristusa. Zakaj močan sem tedaj, ko sem slaboten.
11. Zdaj sem pa res nespameten. Toda vi ste me prisilili! V resnici bi vi morali govoriti meni v prid, saj nisem v ničemer zaostal za vélikimi apostoli, čeprav nisem nič.
12. Tista znamenja, ki so znamenja apostola, to je znamenja, čudeži in moči, so se namreč med vami stalno dogajala.