1. Ali se je res treba hvaliti? To sicer nič ne koristi, vendar povem še o videnjih in razodetjih Gospoda.
2. Poznam človeka v Kristusu. Pred štirinajstimi leti je bil vzdignjen do tretjega neba – ali v telesu, ne vem, ali zunaj telesa, ne vem. To vé Bog.
3. Vem tudi, da je bil ta človek vzet v nebesa – ali v telesu ali zunaj telesa, ne vem. To vé Bog.
4. Ta je slišal neizrekljive besede, ki jih človeku ni dano govoriti.
5. S tem človekom se bom ponašal, s seboj pa se ne bom ponašal, razen s slabostmi.
6. Če bi se že hotel hvaliti, ne bi bil nespameten, saj bi govoril resnico. Pa se rajši zdržim, da ne bi kdo mislil o meni več kakor to, kar na meni vidi ali kar povem.
7. Da se pa ne bi zaradi izrednih razodetij prevzel, mi je bil dan v telo trn, satanov angel, ki me tepe, da se ne bi prevzel.
8. Zato sem trikrat prosil Gospoda, da bi ga odstranil od mene,
9. a mi je rekel: »Dovolj ti je moja milost. Moč se v težavah utrjuje.« Zato se bom zelo rad ponašal z težavami, da bi v meni delovala Kristusova moč.
10. Vesel sem torej težav, žalitev, nesreč, preganjanj in stisk za Kristusa. Zakaj močan sem tedaj, ko sem slaboten.