11. V tem nas z drugimi tudi vi podpirate z molitvijo. In tako se bo v mojem imenu veliko ljudi zahvaljevalo za milostni dar, ki nam je bil podeljen.
12. Naš ponos je v tem, kar govori naša vest, in sicer: v svetu in še posebno pri vas smo se vêdli preprosto in z iskrenostjo, ki jo daje Bog, torej ne v posvetni modrosti, ampak po božji milosti.
13. Pišemo vam namreč samo to, kar lahko v pismu berete in razumete. Seveda pa upam, da boste do dna razumeli,
14. saj ste nas deloma že razumeli, da smo tudi mi vam v ponos, kakor boste vi nam v ponos na dan našega Gospoda Jezusa.
15. V tem prepričanju sem hotel najprej priti k vam, da bi vi v drugo prejeli milost.
16. Od vas sem hotel odpotovati v Makedonijo in iz Makedonije zopet k vam, da bi me vi preskrbeli za potovanje v Judejo.
17. Sem mar res lahkomiselno ravnal, če sem se odločil tako? Mar po človeško sklenem, kar sklenem? Je pri meni moj »dà« hkrati »ne«?
18. Bog mi je priča, da naša beseda do vas ni »dà« in hkrati »ne«.
19. Saj Božji Sin Jezus Kristus, ki smo ga med vami oznanili jaz in Silván in Timótej, ni »dà« in hkrati »ne«. V njem je samo »dà«.
20. Vse božje obljube imajo v njem svoj »dà«. Zato se po njem dviga k Bogu v slavo tudi naš »amen«.