1. Sicer pa vas, bratje, prosimo in opominjamo v Gospodu Jezusu, da še bolj napredujete v tem, kar ste prejeli od nas, namreč to, kako vam je treba živeti, da boste ugajali Bogu: sicer pa tako živite.
2. Saj veste, kakšna navodila smo vam dali po Gospodu Jezusu.
3. Zakaj to je božja volja, vaše posvečenje: da se vzdržite nečistovanja,
4. da vsakdo izmed vas ohrani svoje telo v svetosti in časti,
5. ne pa v razuzdanem poželenju kakor pogani, ki ne vedo za Boga.
6. Naj v tej stvari nihče ne žali in ne vara svojega brata. Zakaj vse to Gospod kaznuje, kakor smo vam že povedali in izpričali.
7. Saj nas vendar Bog ni poklical k nečistosti, marveč k svetosti.
8. Kdor torej zametuje te zapovedi, ne zametuje človeka, temveč Boga, ki vam daje svojega Svetega Duha.
9. O bratski ljubezni pa ni treba, da vam pišemo: vas same je Bog poučil, da ljubite drug drugega.
10. Sicer to tudi delate do vseh bratov po vsej Makedoniji. Pač pa vas spodbujamo, bratje, da še bolj napredujete.
11. Prizadevajte si živeti brez vznemirjanj, skrbeti za svoja opravila in delati s svojimi rokami, kakor smo vam zapovedali.
12. Tako naj bi spodobno živeli v očeh tistih, ki ne verujejo, in naj ne bi potrebovali nikogar.
13. Nočemo pa, bratje, da ne bi vi ničesar vedeli o tem, kako je z umrlimi, tako da se ne boste vdajali žalosti kakor drugi, ki nimajo upanja.
14. Če namreč verujemo, da je Jezus umrl in vstal, moramo prav tako verovati, da bo Bog pridružil Jezusu tiste, ki so umrli v veri vanj.
15. Oprti na Gospodovo besedo vam rečemo tole: Mi, ki še živimo in bomo ostali do Gospodovega prihoda, nikakor ne bomo prehiteli umrlih.
16. Zakaj sam Gospod bo ob povelju, ob nadangelskem glasu in ob božji trobenti stopil z neba. Najprej bodo vstali tisti, ki so umrli v Kristusu.
17. Potem pa bomo mi, ki še živimo in bomo ostali, skupaj z njim odneseni na oblakih v višavo Gospodu naproti: tako bomo zmeraj z Gospodom.
18. S temi besedami se torej tolažite med seboj.