1. Ker nismo več mogli strpeti, smo sklenili ostati v Atenah sami,
2. k vam pa smo poslali Timóteja, našega brata in božjega sodelavca pri Kristusovem evangeliju, da bi vas utrdil in spodbudil v vaši veri,
3. tako da bi se nihče ne pustil vznemirjati v teh stiskah. Sami namreč veste, da je to naš delež:
4. že ko smo bili pri vas, smo vam napovedovali, da bomo trpeli stisko, kakor veste, da se je tudi zgodilo.
5. Zato tudi jaz nisem več strpel in sem dal poizvedeti, kako je z vašo vero, ali vas ni morda skušal skušnjavec in pojde moj trud v nič.
6. Pravkar pa se je vrnil Timótej in nam prinesel veselo sporočilo o vaši veri in o vaši ljubezni in kako nas imate zmeraj v lepem spominu ter nas želite videti, kakor želimo mi vas.
7. Zato, bratje, ste nas s svojo vero potolažili v vsej naši bridkosti in stiski.
8. Saj zdaj spet živimo v polno, da le vi stojite trdno v Gospodu.
9. Le kako naj se zahvalimo Bogu glede vas za vse veselje, ki ga zaradi vas čutimo pred našim Bogom?
10. Noč in dan prosimo z vso gorečnostjo, da bi mogli videti vaše obličje in dopolniti, kar še manjka vaši veri.
11. Sam Bog pa in naš Oče ter naš Gospod Jezus naj usmeri našo pot k vam!
12. Vas pa naj Gospod obogati in napolni z ljubeznijo drug do drugega in do vseh, kakor jo čutimo mi do vas,
13. da bi tako utrdil vaša srca, ki naj bodo neoporečna v svetosti pred Bogom in našim Očetom, ko pride naš Gospod Jezus z vsemi svojimi svetimi. Amen.