2. Če nisem apostol drugim, sem pa vendar vam! Vi ste namreč pečat mojega apostolstva v Gospodu.
3. Moj zagovor pred tistimi, ki me tožijo, je ta:
4. Ali res nimamo pravice jesti in piti?
5. Ali nimamo pravice s seboj vzeti žensko kot sestro, kakor drugi apostoli in Gospodovi bratje in Kéfa?
6. Ali samó jaz in Bárnaba nimava pravice, da bi opustila ročno delo?
7. Kdo je že kdaj služil vojaščino na svoje stroške? Kdo nasadi vinograd in ne uživa njegovega sadu? Kdo pase čredo in ne uživa mleka od črede?
8. Govorim po človeško. Mar ne pravi tega tudi postava?
9. V Mojzesovi postavi namreč piše: »Ne natikaj volu torbe, kadar mane.« Pa je bil Bog res v skrbeh za vole?
10. Mar ne govori prav o nas? Dà, zaradi nas je bilo zapisano, da mora orač orati v upanju in mlatič upati na delež.
11. Če smo torej mi vam sejali duhovne dobrine, ali bi bilo preveč, če bi želi vaše zemeljske dobrote?
12. Če so pri vas drugi deležni te pravice, ali jè nismo toliko bolj mi?Vendar nismo izkoristili te pravice. Nasprotno, vse prenašamo, da le ne bi povzročili kakšne ovire Kristusovemu evangeliju.
13. Ali ne veste, da tisti, ki skrbijo za bogoslužje, živijo od svetišča in da dobijo delež pri oltarju tisti, ki delajo pri oltarju.
14. Tako je tudi Gospod določil, naj tisti, ki oznanjajo evangelij, živijo od oznanjevanja evangelija.
15. Jaz pa se s tem nisem okoristil. Tudi tega ne pišem zato, da bi take pravice uveljavljal. Raje bi umrl kakor … No, nihče mi ne bo vzel tega ponosa!
16. Če namreč oznanjam evangelij, nimam pravice, da bi se ponašal, ker mi je naložena dolžnost. Zakaj gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal.
17. Ko bi namreč to delal na lastno pobudo, bi imel pravico do plačila. Če pa tega ne delam na lastno pobudo, mi je zaupano poslanstvo.