1. Glede malikom darovanega mesa! Vemo, da imamo vsi spoznanje. Spoznanje sámo napihuje, zida pa ljubezen.
2. Če kdo misli, da kaj vé, še ni spoznal, kakor bi bilo treba vedeti.
3. Če pa kdo ljubi Boga, ga tudi Bog pozna.
4. O jedeh, ki so bile darovane malikom, pa vemo to: noben malik ne biva v svetu in noben bog; samo Eden je.
5. Čeprav je veliko tako imenovanih bogov na nebu in na zemlji – in res je veliko bogov in gospodarjev –
6. pa je vendar za nas en Bog, Oče, od katerega je vse, mi pa zanj, in en Gospod Jezus Kristus, po katerem je vse in mi po njem.
7. Vendar nimajo vsi spoznanja. Nekateri namreč, ki so bili vse do tega trenutka navajeni na malika, jedo meso, kot da bi bilo darovano malikom. In tako se njihova vest omadežuje, ker je pač slabotna.
8. Toda jed nas ne bo približala Bogu. Če namreč ne jemo, nismo nič slabši, in če jemo, nismo nič boljši.
9. Pazíte pa, da zavest o vaši svobodi ne bo v spotiko slabotnim!
10. Če namreč kdo opazi tebe, ki imaš spoznanje, kako sediš v malikovalnici za mizo, ali ga ne bo njegova vest zavêdla, da bo jedel, kar je darovano malikom, ker je pač slaboten?
11. Tako bo pač zaradi tvojega spoznanja propadel slabotni brat, ki pa je Kristus zanj umrl.
12. Če tako grešite proti bratom in s tem prizadenete njihovo slabotno vest, grešite proti Kristusu.
13. Zato pa: če jed pohujša mojega brata, nikoli več ne bom jedel mesa, da ne pohujšam svojega brata.