5. Ne odtegujta se drug drugemu, razen morda za nekaj časa, in sicer sporazumno, da se bosta posvetila molitvi. Potem pa bodita zopet skupaj, da vaju zaradi vajine zdržnosti ne bi skušal satan.
6. To pa velja kot privolitev, ni pa ukaz.
7. Želel pa bi, da bi bili vsi ljudje kakor jaz. Toda vsak ima svoj milostni dar od Boga, eden takó, drugi takó.
8. Povem pa neporočenim in vdovam, da je zanje dobro, če ostanejo kakor jaz.
9. Če pa se ne morejo obvladati, naj se poročijo, ker je boljše, da se poročijo, kakor da bi jih žgalo.
10. Zakonskim pa naročam – ne jaz, temveč Gospod – naj se žena ne loči od moža.
11. Če pa se že loči, naj ostane neomožena ali naj se z možem spravi. Tudi mož naj žene ne odpušča.
12. Drugim pravim jaz, ne Gospod: če ima kak brat neverno ženo in je ta voljna živeti z njim, naj jè ne odpušča,
13. in če ima kakšna žena nevernega moža, pa je ta voljan živeti z njo, naj moža ne odpušča.
14. Neverni mož je namreč posvečen po ženi in neverna žena je posvečena po možu. Sicer bi bili vaši otroci nečisti, tako pa so sveti.
15. Če pa se neverni hoče ločiti, naj se loči. Brat ali sestra v takih primerih nista suženjsko vezana. Bog vas je namreč poklical k miru.