8. Vi ste že nasičeni, vi ste že obogateli. Brez nas ste zakraljevali. O, da bi bili res zakraljevali, tako bi tudi mi z vami prišli do kraljevanja.
9. Občutek imam namreč, da je Bog nas apostole postavil na zadnje mesto, kakor da smo obsojeni na smrt, kakor da smo postali igralci, ki zabavajo svet, angele in ljudi.
10. Mi smo zaradi Kristusa nespametni, vi pa v Kristusu pametni. Mi slabotni, vi močni. Vi slavni, mi zaničevani.
11. Prav do tega trenutka smo lačni in žejni, revno oblečeni smo, tepejo nas, iz kraja v kraj begamo,
12. trudni smo, ker delamo z lastnimi rokami. Kadar nas sramotijo, blagoslavljamo, kadar nas preganjajo, prenašamo,
13. kadar nas preklinjajo, odgovarjamo blágo. Postali smo kakor smeti sveta, kakor odpadek vseh, do tega trenutka.
14. Tega vam ne pišem zato, da bi vas sramotil, marveč da bi vas kot svoje ljube otroke posvaril.
15. Čeprav bi namreč imeli na tisoče vzgojiteljev v Kristusu, vendar nimate mnogo očetov. V Kristusu Jezusu sem vas namreč po evangeliju rodil jaz.
16. Prosim vas torej, posnemajte me.
17. Tudi Timóteja, svojega dragega zvestega sina v Gospodu, vam zato pošiljam. On vam bo priklical v spomin moja pota v Kristusu Jezusu, ki jih učim povsod po vseh Cerkvah.
18. Ker pa so nekateri mislili, da me k vam ne bo, so postali prevzetni.
19. Pa bom prav kmalu prišel, če bo Gospod hotel, in bom pozvedel ne le, kaj ti prevzetneži govorijo, ampak kaj zmorejo.
20. Božje kraljestvo namreč ni v besedi, temveč v dejanju.
21. Kaj vam je po volji? Naj pridem k vam s palico ali z ljubeznijo in krotkim srcem?