1. Imejte nas torej za Kristusove služabnike, za oskrbnike božjih skrivnosti.
2. Seveda pa se od oskrbnikov zahteva, da so zvesti.
3. Meni je malo mar, če o meni sodite vi ali kakšno človeško sodišče, pa tudi jaz o sebi ne sodim.
4. Ne zavedam se sicer nobene krivde, vendar zato še nisem opravičen. Moj sodnik je namreč Gospod.
5. Zato ničesar ne sodíte prezgodaj, dokler ne pride Gospod. On bo osvetlil, kar je skrito v temi. Razodel bo misli src. Tedaj bo vsak prejel od Boga priznanje, ki mu gre.
6. Bratje, to sem pa obrnil nase in na Apóla, in sicer zaradi vas, da bi se na nama naučili, kaj pomeni pregovor: »Ne prek tega, kar je napisano!« Nihče med vami naj se ne napihuje v prid enega proti drugemu.
7. Kdo ti namreč more dati prednost? Kaj imaš, česar bi ne bil prejel? Kaj se ponašaš, kakor bi ne bil prejel, če si pa prejel?
8. Vi ste že nasičeni, vi ste že obogateli. Brez nas ste zakraljevali. O, da bi bili res zakraljevali, tako bi tudi mi z vami prišli do kraljevanja.
9. Občutek imam namreč, da je Bog nas apostole postavil na zadnje mesto, kakor da smo obsojeni na smrt, kakor da smo postali igralci, ki zabavajo svet, angele in ljudi.