1. Bratje, nisem vam mogel govoriti kot duhovnim, ampak kot zgolj čutnim bitjem, kot nedoraslim v Kristusu.
2. Mleka sem vam dal piti, ne jedi, saj jè še niste zmogli. Pa tudi zdaj jè še ne zmorete.
3. Še ste namreč zgolj čutni. Mar niste še vedno zgolj čutni in živite po človeško, dokler sta med vami nevoščljivost in prepir?
4. Ali ne ravnate po človeško, če kdo pravi »Jaz sem Pavlov,« drug pa »Jaz sem Apólov.«
5. Kaj je vendar Apólo? Kaj je Pavel? Služabnika sta, po katerih ste prejeli vero, in sicer kakor je komu dal Gospod.
6. Jaz sem sadil, Apólo je zalival, Bog pa je dajal rast,
7. tako da ni nič tisti, ki sadi, in nič tisti, ki zaliva, ampak tisti, ki daje rast, Bog.
8. Kdor sadi in kdor zaliva, sta eno. Vsak bo prejel svoje plačilo po lastnem prizadevanju.
9. Božja sodelavca sva, vi pa ste božja njiva in božja zgradba.
10. Po božji milosti, ki mi je bila dana, sem kot moder stavbenik položil temelj, drug pa zida naprej. Vsak pa naj gleda, kako zida naprej.
11. Drugega temelja namreč nihče ne more položiti razen tistega, ki je že položen, in ta je Jezus Kristus.
12. Naj kdo na ta temelj zida zlato, srebro, dragocene kamne, les, seno ali slamo,
13. delo vsakega bo postalo vidno! Razkril ga bo namreč tisti dan, ker se bo razodel z ognjem, in ogenj bo preskusil, kakšno je delo tega ali onega.