1. Bratje, tudi ko sem jaz prišel k vam, nisem prišel zato, da bi vam z izbranimi besedami ali z modrostjo oznanjal božjo skrivnost.
2. Sklenil sem, da med vami ne bom vedel za nič drugega kakor za Jezusa Kristusa, in sicer za križanega.
3. K vam sem prišel slaboten, v strahu in velikem trepetu.
4. Nisem govoril in nisem oznanjal s prepričevalnimi besedami modrosti, temveč sta se izkazala Duh in moč,
5. da vaša vera ne bi temeljila na človeški modrosti, ampak na božji môči.
6. In vendar oznanjamo modrost med zrelimi; pa ne modrosti tega sveta, tudi ne modrosti voditeljev tega sveta. Ti so minljivi.
7. Oznanjamo pa skrivnostno božjo modrost, tisto prikrito, ki jo je Bog pred veki vnaprej določil za naše zveličanje.
8. Te ni spoznal noben mogočnik tega sveta. Zakaj ko bi jo bili spoznali, Gospoda veličastva pač ne bi križali.
9. Nasprotno, zapisano je:»Česar oko ni videlo in uho ni slišaloin kar v človekovo srce ni prišlo,kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo,«
10. to nam je Bog razodel po Duhu. Duh namreč preiskuje vse, celo božje globine.
11. Kdo izmed ljudi pa vé, kaj je v človeku? Mar ne človekov Duh, ki je v njem? Tako tudi to, kar je v Bogu, pozna samo božji Duh.
12. Mi pa nismo prejeli posvetnega duha, temveč Duha, ki je iz Boga, da bi spoznali to, kar nam je Bog milostno podaril.
13. To tudi oznanjamo, pa ne z besedami, kakršne uči človeška modrost, ampak kakršne uči Duh, tako da duhovno razlagamo z duhovno govorico.
14. Posvetni človek pa ne sprejema tega, kar prihaja iz božjega Duha. Zanj je to nespamet in tega ne more razumeti, ker se to presoja duhovno.
15. Duhovni človek pa presoja vse, le njega ne presoja nihče.
16. »Kdo je spoznal Gospodovo misel? Kdo bo njega učil?« Mi pa imamo Kristusovo misel!