40. So nebesna in zemeljska telesa. Toda drug je sijaj nebesnih, drug zemeljskih teles.
41. Drug je sijaj sonca in drug sijaj lune, drug sijaj zvezd. Pa še zvezda se od zvezde razlikuje po sijaju.
42. Tako je tudi z vstajenjem mrtvih. Seje se v minljivosti, vstaja v neminljivosti.
43. Kar sejemo v nečasti, vstaja v slavi. Kar sejemo v slabosti, vstaja v môči.
44. Sejemo zemeljsko telo, vstaja duhovno telo. Če obstaja zemeljsko telo, obstaja tudi duhovno.
45. Tako tudi piše: Prvi »človek« Adam »je postal živo bitje,« poslednji Adam pa oživljajoč duh.
46. Toda ni najprej to, kar je duhovno, ampak to, kar je zemeljsko, potem to, kar je duhovno.
47. Prvi človek je iz prsti, zemeljski, drugi človek je iz nebes.
48. Kakršen je bil zemeljski, taki so zemeljski, in kakršen je nebeški, taki so tudi nebeški.
49. In kakor smo imeli podobo zemeljskega, bomo imeli tudi podobo nebeškega.
50. To pa povem, bratje: meso in kri ne moreta podedovati božjega kraljestva, pa tudi minljivost ne podeduje neminljivosti.
51. Glejte, skrivnost vam povem: vsi ne bomo zaspali, vsi pa se bomo spremenili,
52. hipoma, kakor bi trenil z očmi, ob glasu poslednje trobente. Zadonela bo namreč in mrtvi bodo vstali neuničljivi in mi bomo spremenjeni.
53. Zakaj to, kar je uničljivo, si mora obleči neuničljivost, in kar je umrljivo, obleči neumrljivost.