30. Čemú se tudi mi vsak trenutek izpostavljamo nevarnosti!
31. Dan za dnem sem v smrtni nevarnosti. Tako to drži, bratje: kakor je res, da sem v Kristusu Jezusu, našem Gospodu, na vas ponosen!
32. Kaj mi koristi, če sem se v Efezu »boril z zvermi,« kakor temu pravijo? Če mrtvi ne vstajajo, »jejmo in pijmo, saj bomo jutri umrli.«
33. Nikar se ne dajte zapeljati! Slaba družba pokvari dobre nravi.
34. Zares se streznite in ne grešite! Nekateri namreč ne poznajo Boga. Sram vas bodi, da moram tako reči.
35. Pa bo kdo rekel: »Kako vstajajo mrtvi? S kakšnim telesom pridejo?«
36. Neumnež! Kar ti seješ, ne oživi, če prej ne umrje.
37. In to, kar vseješ, ni prihodnja rastlina, ampak golo zrno pšenice ali česa drugega.
38. Bog pa mu dá steblo, kakor je sklenil, in sicer vsakemu izmed semen lastno steblo.
39. Niso vsa živa bitja iz istega mesa, ampak je drugo pri ljudeh, drugo pa meso pri živini, drugo je ptičje meso, drugo pa ribje.
40. So nebesna in zemeljska telesa. Toda drug je sijaj nebesnih, drug zemeljskih teles.
41. Drug je sijaj sonca in drug sijaj lune, drug sijaj zvezd. Pa še zvezda se od zvezde razlikuje po sijaju.
42. Tako je tudi z vstajenjem mrtvih. Seje se v minljivosti, vstaja v neminljivosti.
43. Kar sejemo v nečasti, vstaja v slavi. Kar sejemo v slabosti, vstaja v môči.
44. Sejemo zemeljsko telo, vstaja duhovno telo. Če obstaja zemeljsko telo, obstaja tudi duhovno.
45. Tako tudi piše: Prvi »človek« Adam »je postal živo bitje,« poslednji Adam pa oživljajoč duh.
46. Toda ni najprej to, kar je duhovno, ampak to, kar je zemeljsko, potem to, kar je duhovno.