6. Kaj bi vam koristil, bratje, če bi prišel k vam in govoril z darom jezikov, pa vam ne bi povedal ne razodetja ne spoznanja ne prerokbe ne nauka!
7. Podobno je z neživimi stvarmi, ki dajejo glas, kakor sta piščal in citre. Kako bomo razumeli, kaj igra piščal ali kaj igrajo citre, če ne dasta različnih glasov!
8. Kdo se bo pripravil za boj, če trobenta ne bi dala razločnega glasu.
9. Tako tudi vas ne bodo mogli razumeti, kaj pravite, če z darom jezika govorite nerazumljive besede. V zrak boste govorili.
10. Kdo vé, koliko vrst jezikov je na svetu, pa ni nobeden nerazumljiv.
11. Če torej ne vem, kaj pomeni glas, bom za tistega, ki govori, tujec, in tisti, ki govori, bo zame tujec.
12. Tako se tudi vi, ker hrepenite po duhovnih darovih, potrudite, da boste obilno koristili pri graditvi Cerkve.
13. Kdor torej govori z darom jezika, naj prosi, da bi mogel tudi razlagati.
14. Če namreč molim z darom jezika, moli moj duh, toda moj razum ostane brez sadu.
15. Kaj torej? Molil bom v duhu, molil pa tudi z razumom. Prepeval bom v duhu, prepeval pa tudi z razumom.
16. Zakaj če moliš zahvalno molitev v duhu, kako bo mogel preprost človek na tvojo zahvalno molitev reči »amen«, ko pa ne vé, kaj govoriš.
17. Res da se ti lepo zahvaljuješ, a drugemu to ni v spodbudo.
18. Hvala Bogu, bolj kakor vi vsi govorim z darom jezikov,
19. toda v Cerkvi hočem raje povedati pet razumljivih besed, da bi tudi druge poučil, kakor pa na tisoče besedí v daru jezika.
20. Bratje, ne bodite otroci glede razumnosti. V hudobiji le bodite otroški, glede razumnosti pa bodite odrasli.