19. Kaj hočem reči? Da je kaj to, kar se daruje malikom, da je morda malik sam nekaj?
20. Nikakor! Povedati hočem, da to, kar darujejo, darujejo hudim duhovom in ne Bogu. Nočem pa, da bi vi postali družabniki hudih duhov.
21. Ne morete piti Gospodovega keliha in keliha hudih duhov, ne morete biti deležni Gospodove mize in hkrati mize hudih duhov.
22. Ali hočemo izzivati Gospoda? Ali smo močnejši od njega?
23. »Vse je dovoljeno,« vendar ni vse koristno! »Vse je dovoljeno,« toda ni vse ustvarjalno!
24. Nihče naj ne misli nase, marveč na bližnjega.
25. Vse, kar je na trgu naprodaj, jejte in se nič ne sprašujte glede vesti,
26. »zakaj Gospodova je zemlja in vse stvari na njej.«
27. Če vas kdo izmed nevernikov povabi in bi radi šli, jejte vse, kar postavijo pred vas. Nič se ne sprašujte glede vesti!
28. Če pa bi vam kdo rekel: »To je darovano bogovom,« ne jejte zaradi tistega, ki vas je opozoril in zaradi vesti.
29. Tu pa ne mislim na vašo vest, ampak vest bližnjega. Le čemú bi vest drugega presojala mojo zavest svobode?
30. Če pa se udeležim pojedine in se zahvalim, zakaj bi me kdo zaradi tega obiral, če sem se zahvalil?
31. Lahko jeste ali pijete ali kaj drugega delate, vse delajte v božjo slavo.