7. Trije namreč pričujejo:
8. Duh in voda in kri. Ti trije pričujejo popolnoma isto.
9. Če priznavamo človeško pričevanje, je božje pričevanje večje, kajti pričevanje Boga je v tem, da je pričeval za svojega Sina.
10. Kdor veruje v Božjega Sina, nosi to pričevanje v sebi. Kdor pa Bogu ne veruje, ga ima za lažnivca, ker ne veruje v pričevanje, s katerim Bog pričuje za svojega sina.
11. Pričevanje pa je v tem: Bog nam je dal večno življenje in to življenje je v njegovem Sinu.
12. Kdor ima Sina, ima življenje; kdor Božjega Sina nima, nima življenja.
13. To vam pišem, da boste vedeli, da imate večno življenje, vam, ki verujete v Božjega Sina.
14. Zanesemo se, da nas sliši, kadar ga prosimo po njegovi volji.
15. In če vemo, da nas v vsem posluša, kadar ga česa prosimo, tudi vemo, da že imamo, kar smo ga prosili.
16. Če kdo opazi, da njegov brat greši, a ne za smrt, naj zanj prosi in dal mu bo življenje, seveda tistim, ki ne grešijo za smrt. Obstaja namreč greh, ki je za smrt; a jaz ne pravim, da bi kdo prosil za nekoga zaradi tega greha.
17. Vsaka krivica je greh, vendar ni vsak greh za smrt.
18. Vemo, da nihče, ki je rojen od Boga, ne greši, ampak ga Božji Sin varuje, da ga ne zgrabi hudič.
19. Vemo, da smo od Boga in da ves svet tiči v zlu.
20. Vemo, da je Božji Sin prišel in nam dal razumnost, da moremo spoznati Resničnega. V Resničnem živimo, v njegovem Sinu Jezusu Kristusu. On je resnični Bog, on je večno življenje.