1. Otroci moji, to vam pišem: Nikar ne grešite! Če pa že kdo greši, imamo pri Očetu zagovornika, Jezusa Kristusa, pravičnega.
2. On je namreč spravna žrtev za naše grehe, pa ne le za naše, temveč tudi za grehe vsega sveta.
3. Iz tega vemo, da ga zares poznamo, če spolnjujemo njegove zapovedi.
4. Kdor pravi: »Poznam ga,« pa njegovih zapovedi ne spolnjuje, je lažnivec in v njem ni resnice.
5. Res pa ima popolno ljubezen do Boga tisti, ki se drži njegovih zapovedi. Po tem tudi spoznamo, da živimo v njem.
6. Kdor pravi, da živi v njem, je dolžan tudi sam živeti tako, kakor je živel on.
7. Preljubi, ne pišem vam nove zapovedi, temveč staro zapoved, tisto, ki jo imate od začetka. Stara zapoved je zajeta že v besedi, ki ste jo slišali.
8. Z druge strani pa vam vendar pišem novo zapoved, ki se je uresničila v njem in se uresničuje v vas: tema namreč izginja in resnična luč že sveti.
9. Kdor pravi, da živi v svetlobi, pa svojega brata sovraži, še zdaj živi v temi;
10. kdor pa svojega brata ljubi, živi v svetlobi in se ne spotika.
11. Kdor svojega brata sovraži, je v temi in hodi v temi in ne vé, kam gre, ker mu je tema zaslepila oči.