18. Pavel je še precéj časa ostal v Korintu. Nato se je od bratov poslovil in odplul proti Siriji, in z njim tudi Priskíla in Akvila. Preden se je v Kenhréjah vkrcal, se je dal ostriči, ker se je bil zaobljubil.
19. Prispeli so v Efez. Tam ju je pustil, sam pa je šel v shodnico, da bi razpravljal z Judi.
20. Prosili so ga, naj bi ostal še dlje, pa ni privolil.
21. Odplul je iz Efeza in se poslovil z besedami: »Še se vrnem k vam, če Bog dá.«
22. Ko se je izkrcal v Cezaréji, je šel peš naprej, da bi pozdravil Cerkev. Nato se je napotil v Antiohíjo.
23. Tam je ostal nekaj časa, nato pa je po vrsti prehodil deželo Galačanov in Frígijo ter povsod utrjeval učence.
24. Medtem je v Efez prišel Jud, ki mu je bilo ime Apólo in je bil po rodu iz Aleksandríje. Bil je izobražen in dobro izveden v svetih spisih.
25. Tudi z Gospodovim naukom je bil seznanjen. Poln navdušenja je govoril in natančno pripovedoval o Jezusu; vendar je poznal samó Janezov krst.
26. Začel je pogumno oznanjati v shodnici. Priskíla in Akvila sta ga slišala, ga povabila k sebi in mu še podrobneje razložila božji nauk.
27. Ko je nameraval odpotovati v Ahájo, so ga bratje spodbujali in pisali učencem, naj ga prijazno sprejmejo. Prišel je tja in po božji milosti vernikom veliko koristil.
28. Z vso odločnostjo je namreč oporekal Judom in iz svetih spisov javno dokazoval, da je Jezus Maziljenec.